APDEJT.si

Nemški kancler Friedrich Merz je po pogovorih o mirovnem načrtu za Ukrajino v Ženevi poudaril pomen sodelovanja Rusije v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izpostavil nujnost vključitve Evropske unije v odločanje o sankcijah proti Rusiji in upravljanju zamrznjenega ruskega premoženja. Svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je evropski mirovni predlog označil za nekonstruktiven in poudaril, da Rusiji bolj ustreza prvotni ameriški načrt.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška mirovniška prizadevanja. Njegova izjava sovpada z začetkom pogovorov v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, kjer so evropski predstavniki izrazili zadržke. Trump je ob tem znova kritiziral tudi Evropo zaradi odvisnosti od ruske nafte.

Portugalski premier Luís Montenegro je izrazil zaskrbljenost in zahteval zagotovilo, da so vsa prisluškovanja izvedena v skladu z zakonom. Njegova izjava je sledila priznanju generalne državne tožilke, da je bilo odkritih sedem prisluškovanj, v katerih je bil vpleten nekdanji premier António Costa, vendar ta niso bila posredovana Vrhovnemu sodišču zaradi 'različnih tehničnih razlogov'. Montenegro je poudaril, da je pri prisluškovanju premierju še posebej pomembno upoštevati, da ta obravnava državne zadeve.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je v Johannesburgu opozoril, da uporaba izvoznih omejitev v dobavnih verigah kot "orožja" nasprotuje vsaki zahtevi po odprti in pošteni trgovini ter obrambi multilateralnega sistema. Poudaril je, da kritični minerali predstavljajo izjemno priložnost za afriške države.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Odvetniki nekdanjega portugalskega premierja Antonia Coste so izrazili zaskrbljenost, ker tožilstvo ni pravočasno posredovalo vseh posnetkov, ki vključujejo njihovo stranko. Generalno tožilstvo je priznalo, da je bilo identificiranih sedem posnetkov, ki niso bili posredovani vrhovnemu sodišču zaradi tehničnih razlogov. Obramba Coste zahteva natančno pojasnilo, zakaj posnetki niso bili prej odkriti in posredovani pristojnim organom.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Košta je pisal predsedniku Črne gore Jakovu Milatoviću in ga povabil na srečanje v Bruselj 17. decembra. Namen srečanja je določitev nadaljnjih korakov glede organizacije vrha EU-Zahodni Balkan, ki bo v Črni gori 1. junija 2026. Košta je pohvalil Milatovićevo vodenje in njegovo zavzemanje na evropski ravni.

Črna gora in Nemčija bosta 19. decembra podpisali deklaracijo o vozniških dovoljenjih, v imenu Nemčije jo bo podpisal minister za transport Patrik Šnider. Premier Spajić in Antonio Košta sta se v Bruslju pogovarjala o pospešitvi evropske integracije Črne gore, pri čemer je Spajić poudaril, da Črna gora s svojim zgledom že premika meje v evropski integraciji.

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevku sedmih članov družine Vratnica zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, saj so upravni organi z dolgotrajnim in neučinkovitim postopanjem povzročili večletno negotovost in škodo. Poleg tega je Vrhovno sodišče oblikovalo Upravni odbor za izboljšanje sodne prakse z namenom razvoja enotnega in digitalno podprtega sistema sodne prakse.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Predsednica Narodne skupščine Mozambika se je v Luandi Angoli zahvalila za odpis 50 % mozambiškega dolga. Margarida Talapa je ob tem izrazila pozdrave mozambiškega predsednika in ljudstva ob praznovanju jubileja neodvisnosti Angole.

Odvetnik nekdanjega portugalskega premierja António Coste je kritiziral "premalo jasne" izjave državnega tožilca v zvezi s primerom Influencer, ki je pripeljal do Costovega odstopa. Odvetnik João Lima Cluny je izjavil, da ne pozna nobene pritožbe, ki bi preprečevala zaključek preiskave.

Bolgarija in Severna Makedonija sta ponovno potrdili dogovor o gradnji železniškega koridorja VIII, ki bo povezal Sofijo in Skopje. Podpredsednika vlad in ministra za transport, Grozdan Karadžov in Aleksandar Nikoloski, sta podpisala sporazum v Gueshevu. Projekt vključuje gradnjo železniškega tunela in je del transportnega koridorja Zahodni Balkan – Vzhodno Sredozemlje.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo povzročil 'vojno v Evropi' in predlagal, da se namesto polnopravnega članstva z Ukrajino vzpostavi partnerski odnos. Madžarska ne bo podprla pospešenega vstopa Ukrajine v EU pod trenutno vlado. Orban je tudi omenil, da je Madžarska Ukrajini namenila 200 milijonov evrov humanitarne pomoči in sprejela ukrajinske begunce, vključno z okoli deset tisoč otroki.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v Bruselj, kjer se udeležuje vrha o širitvi EU, ki ga organizira Euronews. V Bruslju naj bi se sestal tudi s Košto in Sorensenom, pri čemer naj bi tema pogovorov bila širitev EU in odnosi s Prištino.

Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Teodoros Rusopulos, je med obiskom v Severni Makedoniji pohvalil napredek države na poti v Evropsko unijo. V nagovoru pred poslanci je poudaril, da je evropska enotnost izbira volje in ne geografska danost. Rusopulos je tudi izpostavil, da je Severna Makedonija v 30 letih članstva v Svetu Evrope dokazala moralno zrelost in sposobnost poslušanja in spoštovanja.

Na Češkem je desna koalicija, ki jo vodi milijarder in nekdanji premier Andrej Babiš, podpisala koalicijsko pogodbo. Program nove vlade obljublja ničelno toleranco do migracij in ohranitev valute krona, saj ne predvideva uvedbe evra. Med prioritetami je tudi dvig upokojitvene starosti na 65 let. V naslednjem koraku bo moral predsednik države potrditi vlado.

Portugalska vlada je predlagala postopno zvišanje dodatka za prehrano v javnem sektorju za 10 centov na leto, začenši z letom 2027, s ciljem doseči 6,30 evra do leta 2029. Zadnja povišica dodatka za prehrano je bila leta 2023 pod vlado António Coste, ko je znašal šest evrov.

Premier Pham Minh Chinh se je v Kuala Lumpurju udeležil 20. vrha vzhodne Azije, kjer so se zbrali voditelji držav ASEAN in partnerskih držav, vključno s Kitajsko, ZDA, Rusijo, Indijo, Japonsko, Republiko Korejo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Pozval je ASEAN in Združene narode (ZN) k učinkovitemu izvajanju akcijskega načrta za obdobje 2026–2030 in predlagal ključna področja sodelovanja. Zunanji minister Le Hoai Trung se je ob robu vrha srečal s kolegi iz Kambodže, Tajske, Filipinov in Japonske. Premier Chinh se je srečal tudi s filipinskim predsednikom Ferdinandom Romualdezom Marcosom ml. in tajskim premierjem Anutinom Charnvirakulom. Med dogodki je bil v ospredju tudi Regionalni sporazum o celovitem gospodarskem partnerstvu (RCEP).

V Bruslju je potekalo prvo srečanje na vrhu med Evropsko unijo in Egiptom, kjer so voditelji razpravljali o gospodarskem sodelovanju, migracijah in stabilnosti v Gazi. Osrednji poudarek je bil na krepitvi gospodarskih vezi, vključno z obsežnim poslovnim forumom o naložbenih priložnostih v Egiptu. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta António Costa in egiptovski predsednik Abdel Fattah El-Sisi so sodelovali na tem dogodku.

Predsednik CHP Özgür Özel je na kongresu Evropske socialistične stranke (PES) v Amsterdamu kritiziral Turčijo. Izjavil je, da bodo prihajajoče volitve v Turčiji referendum o tem, ali bo država postala avtokracija ali bo ostala demokracija. Več medijev je poročalo o njegovem govoru, pri čemer so nekateri poudarili, da je Özel izkoristil priložnost za pritoževanje nad Turčijo v tujini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom opravil pogovore z evropskimi in Natovimi voditelji. Razpravljali so o nadaljnji podpori Ukrajini, strategijah za dosego miru in zagotavljanju varnosti v Evropi. Poudarek je bil na iskanju trajne rešitve za konflikt v Ukrajini in krepitvi evropske varnosti. EU razmišlja o novih podpornih ukrepih za Ukrajino.

Slovaški premier Robert Fico je po telefonskem pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo izjavil, da ga ne zanimajo nove sankcije proti Rusiji, dokler Evropska unija ne reši problema cen energentov in nekonkurenčnega gospodarstva. Fico meni, da bi se morala EU osredotočiti na reševanje lastnih gospodarskih težav, preden uvaja dodatne sankcije Rusiji.

Slovaški premier Robert Fico je med telefonskim pogovorom s predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo izrazil nezadovoljstvo nad tem, da se Evropska unija prioriteto posveča Ukrajini, namesto reševanju lastnih gospodarskih in političnih problemov. Fico je poudaril, da Bratislava ne bo podpirala novih sankcij proti Rusiji, dokler ne bo dosežen jasen napredek pri reševanju notranjih težav EU.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obiskala Bosno in Hercegovino, kjer se je poleg srečanja s člani Predsedstva BiH in predsedujočo Svetu ministrov Borjano Krišto udeležila tudi obiska Memorijalnega centra Potočari v Srebrenici. Poudarila je, da EU močno podpira BiH na poti reform in evropskih integracij.

Izraelski mediji poročajo, da je Hamas predal Rdečemu križu zadnjih 13 živih talcev, medtem ko Le Figaro poroča o izpustitvi zadnjih 20 živih talcev. Talci so bili v Gazi zadržani 738 dni. Izpustitev je bila pospremljena z veseljem na Trgu talcev.

Hamas je sporočil, da je pripravljen nadaljevati boj, če se bo vojna v Gazi ponovno začela. Zavrnili so tudi predloge o prepustitvi ozemlja pod mirovnim načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Pričakujejo težave v pogajanjih o drugi fazi tega načrta, vendar so pripravljeni na boj v primeru neuspeha ali ponovnega začetka spopadov. Po dveh letih vojne sicer v Gazi velja prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom.

56 evropskih poslancev iz 19 držav, med njimi Victor Negrescu, je naslovilo pismo na predsednika Evropskega sveta, Antónia Costo, v katerem zahtevajo takojšen začetek pogajanj o pristopu Republike Moldavije k Evropski uniji. Poudarjajo, da je jasna zmaga proevropskih sil potrditev zavezanosti vrednotam EU.

Portugalska je v drugem četrtletju leta 2024 zabeležila največjo rast cen stanovanj v Evropski uniji, in sicer za 17,2 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je precej nad povprečjem EU. Medtem je Finska edina država članica, ki je zabeležila padec cen stanovanj. Po drugi strani pa so cene industrijske proizvodnje v EU upadle, pri čemer je Portugalska zabeležila največji padec.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je v Kopenhagnu sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Med srečanjem sta govorila o energetskem sodelovanju med državama.

Na srečanju voditeljev EU v Kopenhagnu je bila dosežena široka podpora za ključne projekte, namenjene krepitvi evropske obrambe, med katerimi je tudi izgradnja "zidu proti dronom". Ta obrambni sistem bo sprva prioriteta na vzhodnih mejah Evrope, kasneje pa naj bi se razširil po celotni celini, vključno z južnimi državami. Predsednik Evropskega sveta, Antonio Costa, je poudaril enotnost pri podpori tem projektom.

Predsednik Evropskega sveta António Costa se aktivno zavzema za pospešitev postopka pridružitve Ukrajine in Moldavije Evropski uniji, kljub nasprotovanju Madžarske. Costa vodi diplomatsko pobudo, da bi obšel veto madžarskega premierja Viktorja Orbána in zagotovil napredek pri njunih prizadevanjih za vstop v EU. Evropski voditelji se pripravljajo na ključni vrh v Kopenhagnu, kjer bodo razpravljali o tej temi.

Donald Trump je razkril mirovni načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki Hamasu ponuja amnestijo v zameno za izpustitev talcev in razorožitev. Netanjahu je načrt podprl pod pogojem. Predsednik Herzog in družine talcev so izrazili podporo načrtu. Netanjahu je izrazil obžalovanje zaradi napada na cilje Hamasa v Katarju med telefonskim pogovorom s katarskim voditeljem, ki ga je gostil Trump. Trump je obljubil popolno podporo Izraelu, če Hamas ne bo sprejel načrta.

Priprave na vrh Evropske unije, ki bo 1. oktobra, potekajo v znamenju naraščajočih napetosti, medtem ko Švedska krivi Rusijo za prelete dronov nad skandinavskimi letališči pred vrhom EU v Köbenhavnu. Švedski premier Ulf Kristersson je izrazil prepričanje, da je Rusija verjetno odgovorna za te aktivnosti, ki jih je označil kot poskus pošiljanja sporočila državam, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati je nemški zunanji minister Johan Vadeful v Varšavi pozval NATO k hladnokrvnosti pri obrambi zračnega prostora, v katerega vse pogosteje vdirajo ruski droni in bojna letala, da bi se izognili eskalaciji spopada v Ukrajini.

Visoki predstavniki Evropske unije so izrazili olajšanje, ker je proevropska vladajoča stranka, ki jo vodi predsednica Maia Sandu, na parlamentarnih volitvah v Moldaviji obdržala večino kljub ruskemu vmešavanju. Izražajo podporo evropski usmeritvi Moldavije in blokiranju ruskih poskusov prevlade v regiji.

Proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji ponovno osvojila večino, kar bo omogočilo nadaljevanje proevropskega usmerjanja države in prizadevanja za vstop v EU. Kljub močnemu vplivu Moskve je proevropska usmeritev zmagala, kar pomeni poraz za rusko usmerjeno opozicijo in Putina.

Evropski voditelji, med njimi António Costa, Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, so pozdravili zmago proevropske stranke v Moldaviji in jo označili za jasno sporočilo proti Rusiji ter za lekcijo celotni Evropi o tem, kako premagati tuje vplive. Poudarili so, da so poskusi ruskega vmešavanja propadli.